Raziskovalni vikend

Ja, vem da sem se polenila glede pisanja bolga, veliko vas mi je to ''očitalo'' ;) :P Stvar je v tem, da se ja na faksu začelo resno dogajat in imam veliko dela, zato bolj malo oz. nič ne hodim naokoli. In zato tudi nimam materiala, niti za zanimive zgodbe, niti nimam slik. Zato sem se ta vikend odpravila še malo raziskovat London :))


V soboto smo z mojo špansko sosedo Mireio šle v vzhodni London, ki je btw znan po tem, da je nevaren, da je veliko tatvin tam, itd. Ampak sem že bila tam ponoči v enem baru/klubu in je blo ok. Torej šle smo v soboto dopoldne, ker naj bi tam imeli ogromno tržnico in smo hotele poiskati kaj izvirnega za Halloween. Angleži drugače ne poznajo pusta, imajo samo Halloween, zato je treba v kostum zdaj!:) No, ko smo prišle tja, smo našle samo prazne stojnice (ena izmed slik). Nič nama ni blo jasno, saj so vendar vse tržnice običajno ob sobotah dopoldne. Odprte so bile samo 3 trgovinice, tako da nismo dobile nič. Ko smo prišle domov, smo prečekirale na internetu, zakaj tržnice ni bilo. In ja, ta tržnica je znana po tem, da je samo ob nedeljah! :D Tokrat smo imele čisti anti-krompir! Naj povem, da je vzhodni London zelo drugačen od centralnega. Tiste, ki ste v Londonu že bile, veste, da je razdeljen v koncentrične cone, 1. cona je najbolj centralna, 2. je okoli 1. in tako naprej. S tem, ko pravim da smo bile na vzhodu, mislim še vedno 1. cono in razlika je ogromna! Vzhodni London je umazan, poln smeti in grafitov, s stavbami iz industrijske dobe... Seveda ne vsepovsod. Na žalost se nisem spomnila, da bi slikala take zadeve. Raje sem slikala ''ta lepe'' predele:) Da vas še malo izobrazim... ;)) Čisti center Londona (turistični del oz. kjer živim) je Westminster. Westminster je bilo včasih svoje mesto, ločeno od Londona. Sčasoma pa je London postal tako velik, da je prerastel Westminster. Vsaj tako so mi rekli;)


V nedeljo pa smo šle v Greenwich. Še sama pot tja je bila avantura. Poleg tega, da potovanje že samo po sebi traja precej časa (ker je Greenwich na robu med 2. in 3. cono), so izvajali še neka gradbena/vzdrževalna dela in je trajalo še dlje. Če bi bile okoliščine normalne, bi šle s podzemno in 1x prestopile. Zaradi posebnih okoliščin pa smo najprej šle na podzemno, ko bi morale prestopiti, smo zvedle da linija ne dela in da so nam zagotovili avtobus. Gremo na avtobus, potem pa še 1x prestopimo na 'nadzemni' vlak. Greenwich je zelo lušten kraj. Sploh nimaš občutka, da si še vedno v Londonu. Meni se zdi, kot neka malo večja luštna vasica. Tudi precej ceneje je vse (razen tržnice, ki je zelo znana in temu primerno tudi zelo draga). Ne vem zakaj mi je slike pomešalo in jih noče pripeti kronološko, zato vam povem, da so tiste slike, ki vključujejo kaj zelenja in pikapolonice, iz Greenwicha. Namen izleta v Greenwich je bil iti na tržnico, ker sem se pred 2mi leti, ko sem bila tu, zaljubila v eno kiklo (t.j. krilo - za nezasavke oz. neštajerke) in jo do sedaj še nisem prebolela. Kikla je takrat bila 20 funtov (vsaj toliko imam v spominu), včeraj pa je bila že 45 funtov (52 evrov) !! Zato je nisem kupila... Za tolažbo sem si potem morala kupit broško-sončnico :P Nadvse všeč mi je tudi park v Greenwichu. Ta park je ogrooomen in družinski. Tam vidiš ljudi, ki se igrajo s psi, mlade družinice, ki se igrajo z malimi otroci, prijatelje, ki si podajajo frizbi, ''osamelce'', ki ležijo na travi in berejo knjigo... Res prečudovito! Edini problem je invazija pikapolonic. Najprej se ti zdi luštkano, ''iiii, leeej pikapolonico'', ''iiii, pa še enooo''. In če si res fan pikapolonic lahko to govoriš vsake pol minute še nadaljnih 6 ur. Resno. Najprej sem bla tud jaz navdušena, potem ko sem imela v lasih že 45. pikapolonico, mi ni blo več kul. 


Dost za danes. Lahko bi pisala še kaj v kulturnih razlikah, ki postajajo čedalje bolj očitne, ampak pustimo še kaj za naslednjič :P

Trije večeri zunaj (četrtek, petek, sobota)

No, čez teden se mi ne dogaja kej velik. V ponedeljek in sredo sem mela faks od 10ih do 5ih. 1. uro sem imela okoljsko biotehnologijo, ki sem jo imela skupaj z dodiplomci, kar se mi je zdelo zelo čudno in neprofesionalno. Mogoče sem tudi edina iz podiplomca, ki ima ta predmet, ne vem, ker nisem nikogar poznala v razredu. Jaz moram pri izpitih le doseči višje procente, da naredim, kot dodiplomci. V sredo pa sem imela bioprocesno tehnologijo 1 in 2, kar se mi zdi, da bosta kar težka predmeta. Včasih se mi zdi, da so bli Rasporjevi predmeti dejansko zelo uporabni :P No, dost od faksa...

V četrtek sem šla na Freshers Finale (zaključna žurka vseh žurk v novem šolskem letu), ki je bla v nekem klubu na Leicester Square-u. Karta je bla 12 funotv (ja, tuki rabiš za vse žurke karto in niso poceni). Pridemo tja, ogromna vrsta pred nami, ampak res HUUUGE. Smo čakale 1 uro, da smo prišle notr! Pridemo do vhoda, majo prou une vrate, ko na letališču. Prešlatajo te čist. Pogledajo ti v torbico, ne samo potipajo od zunaj, tako kot pri nas. No, in zato so mi našli solzilec in ga seveda zaplenili. Ko sem skušala vprašati, če ga bom ob odhodu dobila nazaj, me sploh niso poslušali. Bla je pa ena mužača lezbična varnostnica. Jst vsa vljudna vprašam: ''Can I ask you something?'', in ona ''NO! Keep going!'' in jst spet ''I just wanna know if I can get my pepper spray back on my way out'', in ona spet ''No! Keep going!''. Mah res neprijazna ženska no. In pol pridemo not. Klub je imel 3 nadstropja, v vsakem drugačna muska, ampak men ni bla v nobenem všeč. Gremo v 3. štuk, kjer je bla najmanjša gužva, da bomo kej spile. Jo! Čakale pou ure za šankam, ker je bla taka gužva! Da me je minil, da bi tist večer še kej spila... Vsepovsod je blo tok velik ljudi, da sploh nisi mogu plesat, ker se je ves čas nekdo zaletaval vate. Da ne govorim o tem, kako so ble zrihtane ženske. OMG! Za podrobnosti obvezno poglejte: http://www.youtube.com/watch?v=ghA5oOPE-xg&feature=fvsr :)) Pol se odločim it ven na čik. Vrsta za ven -> ''smoking area is full''! Ne moreš verjet! Čakam 15 min za ven, seveda ne smeš it s pijačo. Grem nazaj, mi spet pregledajo torbico! Ma kot, da grem v stavbo od CIAe, ne pa v fucking diskač! Men je že tko moril cel večer, ampak smo ostale do 2:30 in se potem končno odličile, da gremo domov. Na poti ven spet vprašam, če mi lahko vrnejo solzilec. Pa je bla ena ful prijazna varnostnica, ga je iskala, kam ga je dala. In ko ji končno uspem razložiti, da ga je dala mužača lezbična varnostnica v žep, jo je poklicala. Vprašam njo in ona, kao da ga ne morem dobit nazaj, da je to prepovedano v UK... In jst njej, da ne mislem nobenga namerno poškodvat s tem, da mam to samo za svojo varnost. In ona men, da mi ga lahko da nazaj, ampak da mora pol poklicat policijo in me bojo aretiral! Mah prou BITCH ej! Tista tipična varnostnica oz. varnostnik, k so celi srečni, da majo mal avtoritete in se pol znašajo nad folkom in se špilajo policaje. Se mi zdi razumljivo, zakaj so mi ga vzeli na poti noter, ampak ko grem ven, pa nisem več pod njihovim nadzorstvom, niso več zadolženi za to, da ne bom koga poškodovala s tem... In potem greva z mojo špansko sosedo na avtobusno postajo, čakamo najin avtobus, ko pa pride pa ona ugotovi, da je izgubila svojo Oyster card. In smo čakale še kake pou ure na naslednjega, če ne še več. Uglavnem, prou bulan dan je bil. Po tej žurk sem mislila, da ne grem v noben klub več, samo še v pub-e.

Ampak kaj, ko sem že imela karto za petkovo žurko! :) 8 funtov btw... Res mi ni blo za it zarad prejšnega večera, ampak ok, let's try. Španka je zbolela, zato sem mogla it sama na bus, do ene druge kolegice, kjer smo se dobile z ostalimi puncami. Grem na busno, čakam bus ko budala, 45 min, pride en taprav mim in sploh ne ustavi, ker je bil prepoln. Čakam še malo, zamujala sem že ful... In se odločim, da grem s podzemno. Pridem ravno 1h kasnej kot smo se zmenle. In sem si že mislila ''fajn, ta dan bo še bol u pizdi kot včeraj''. Ampak blo je ok. Pred klubom je bla spet kilometrska vrsta, ampak smo se uštulile nekam na sredino in prišle not v 5 min. Klub je bil ogromen. Sicer samo 2 štuka:) ampak spodnji je bil ogrooomen. Ful fajno vzdušje, pri šanku je šlo dokaj hitro, ven si tud kamot prišel, ni blo take gužve kot prejšnji dan... Počutla sem se kot na kakšnemu house festivalu:) Spredaj na odru DJ, vsi v belih majcah (ker so jih talal na vhodu), vsi z onimi svetlečimi palčkami v rokah, ogromni plac... In od vsega zadovoljstva, da obstajajo tud fajne žurke, sem se mal preveč napila, hihi:)) No big deal, ampak nisem mogla zaspat, ker se mi je preveč vrtel. Standard:)

V soboto zvečer pa sem se dobila z mojo bivšo sošolko Iris, ki je tud prišla študirat v London. Maja in Blažka bosta vedle, kdo je to:) No, šle smo v kino gledat Friends with benefits. Študentska kino vstopnica je seveda v stilu dragega Londona. 10,45 funtov!!! Po filmu pa sva se malo sprehodile po Oxford street. Presenetljivo se je blo kar ok pogovarjat z njo, veliko ve o vseh temah, modi, filmih, svašta uglavnem. To pravim zato, ker to je ena taka punca, za katero si nebi mislu, da ma poleg faksa sploh kakšno življenje. Ampak ja, v bistvu je prou uredu punca:)

To je to. Danes je ponedeljek in sem šla ob 10ih na faks, se vsedla v učilnico, za vsak slučaj še 1x pogledala na urnik in se spomnila, da imam ta predavanja samo vsak drugi teden. In sem šla lahko nazaj domov in spet đabe zapravila nekaj denarja za prevoz! In grem nazaj ob 2eh na druga predavanja...

Petek, sobota

Živjo!
Včeraj je bil petek in nisem šla ven, in danes je sobota in tud ne grem ven :P Ja vem, da sem penzič, ampak London me resno dela leno in skoz sem zaspana, celo bolj kot doma!! Now you see how critical it is?! ;))
No včeraj res nisem počela nič posebnega, zbudila sem se ob 1ih, zajtrkovala ob 4:30, ker nisem imela nič za jest in sem bila preveč lena, da bi se zmigala do trgovine... Zvečer smo s španko gledale neke nanizanke, itd. Danes dopoldne pa smo šle (še z nemško kolegico) v Notting Hill. Notting Hill je predel na severo-zahodu Londona, ki ima čisto svoj značaj. Tam imajo take luštne barvaste hiške in tržnico, ki pa ni organizirana na koncentriranem placu ampak imajo cesto, ki jo zaprejo za promet in postavijo stojnice na obeh straneh. Ful je bla gužva, ker je bla sobota in ob sobotih je tržnica še večja. Boste vidle na slikah...

No, zdaj pa da še razložim, kaj je s slabimi odločitvami, ki me stanejo veliko denarja....
1. En dan preden sem se vselila v sobo sem zvečer na internetu brala še zadnje detajle o vselitvi, da ne bi česa  spregledala. In kot sem že vedla, sem prebrala, da v sobi ne dobiš posteljnine. Zraven tega stavka pa je bil link do strani, kjer si lahko naročil študentski paket s posteljnino (povšter, kovter, rjuho in prevleke) za 26 funtov. To se mi je zdelo res poceni, pa še strah me je bilo, da bi porabila velik časa, da bi našla trgovino, kjer prodajajo to. Torej sem naročila. Na koncu  je z vsemi dodatki prišlo 40 funtov, kar se mi je še vedno zdelo sprejemljivo. Zavedala sem se tudi, da če naročim en dan preden se vselim (in še to zvečer), ne bom prejela paketa naslednji dan. Ampak sem si mislila, bom že nekak spala na golem jogiju, pa še flisasto dekco sem mela s sabo. In plačat sem itak mogla vnaprej. No, in prvi dan jst probam spat brez posteljnine, v sobi pomoje -5°C, oblečena v 2 pižame, spodnjo majco in flis. Še španka mi je posodla eno dekco, ampak sem še zmeri zmrzvala ko hudič. Ob prihodu v študentski dom pa sem opazila, da tu prodajajo ISTE pakete s posteljnino, kot na internetu, ampak po 20 funtov! Naslednji dan sem šla takoj kupit paket, ker ni šans, da bi zdržala še eno noč tko. In mine skoraj teden in paket še vedno ni prišel... Dobim mail, da niso prejeli plačila, ker je kartica že potekla. Si mislim, ok, še boljše, itak sem že kupla posteljnino, ne rabim dveh. In nisem nič odpisala. Ampak dan kasneje dobim sporočilo od mami, da so ji odegnili iz računa za posteljnino in, če sem jo dobila. Posteljnine še vedno ni.... Upam, da bojo vrnil dnar, ker če ne bom popenla!

2. Če ostanem, si bom mogla slej kot prej zrihtat angleško številko za mobitel, da bom lahko celo kazga od novih prjatlu poklicala. In jst to pravim moji nemški prijatelci in mi ona reče, da mi lahko da sim kartico, ker jo je nekje dobila zastonj. In mi jo da, jst to probam doma dat v moj telefon in itak ni delal, ker je zaklenjen za druge operaterje. Jst to poguglam, kako sam odkleneš, in rabiš samo neke kode vpisat in je to to. Ampak vsak telefon ima svojo kodo in za moj model nokie je nisem našla. Ampak je nekje pisalo, da to pokličeš svojga operaterja in ti jo da, če si že dolgoletna stranka. Torej jst mami napišem naj pokliče na SiMobil in dobi to kodo od njih, ampak sem zajebala s številko in sem ji rekla 040 80 80 80 namesto 080 40 40 40. In mami je klicala to številko, ki sem ji dala, in je vedno reklo, da ta cifra trenutno ne dela, ker kao urejajo linijo in naj pokliče na 090..... In pokliče še na to 090... in ji je vedno reklo, da je 3. v vrsti in ko je kao prišla na vrsto, pa jo je vedno vrglo ven. In to je ona klicala večkrat! In potem dobi sms, da je na številki 090... zapravila 35 evrov!!! In to po moji krivdi, ker sem zajebala s številkami :(( Potem je klical ati in so mu rekli, da ne morjo dat nobene kode in da moram telefon prinesti na servis, če hočem, da mi ga odklenejo. Torej je bil ves trud brezveze... In bi bilo ceneje, če bi si kupla novo sim IN nov telefon tukaj.

3. Še ena od mojih ''modrih'' odločitev je bla študentska oyster card. Oyster card je kartica kot npr. urbana, s katero imaš cenejši prevoz s podzemno in avtobusi. Torej na strani od moje univerze je pisalo, da ko se vpišemo naj se čimprej prijavimo za student oyster card. Obstaja pa tudi navadna oyster card. In ko sem prišla v London, si nisem hotla kupit navadne oyster card, ker sem mislila, da je študentska ful bol ugodna. In sem se vozila s podzemno tako, da sem vedno kupla posamezno karto, kar je fuuuuuuuuuul drago. Recimo, če kupiš posamezno karto je 4 funte, z oyster card pa je vožnja 2,5 funta. In jst s tem vztrajam kar ene par dni, tko da sem že tko ful preplačala ta prevoz. In potem se po vpisu prijavim za student oyster card, ki je 10 funtov. In na spletni strani je pisalo, da jo dobiš v 7ih dneh. In sem si rekla, da tolk doug se pa ne morem furat tako, da bom kupovala posamezne karte, ker če ne bom bankrotirala. In si grem na postajo kupit navadno oyster card, ki je 5 funtov. Ampak sem mislila, da se mi bo vseeno splačalo imeti student oyster card, ker sem mislila, da so vožnje še bolj ugodne kot z navadno. In potem moja student oyster card prispe po pošti po 2eh dneh (ne 7ih)! Torej sem đabe kupovala navadno oyster card. In ko sem končno prejela to čudežno študentsko oyster card, se jst pametna spravim pogledat, kakšne sploh so ugodnosti s študentsko oyster card (ne da bi to pogledala preden sem jo naročila!!!)!!! In vidim, da je ISTI kurac navadna in študentska oyster card. Pozna se samo, če kupuješ mesečne, letne ali tedenske karte, kar si jaz ne bom nikoli kupovala, ker mam faks samo 2x na teden!! Torej sem spet vrgla sgtran denar čisto po nepotrebnem!!! :( In zdaj mam svojo student oyster card v denarnici samo za okras in mi bo prišla prav, sam ko bom rabla nardit lepo lajno za posnifat;)

Torek zvečer, sreda, četrtek

Torej, v torek zvečer smo šle s španko ven. Najprej smo šle v en študentski bar v enega od 4ih kampusov naše univerze, kjer imajo vse. Tam imajo študentski dom, faks in študentski bar, ki je kar fensi. Ampak to ni kampus, na katerem jaz študiram, spada pa pod isto univerzo. Bar se je okrog 12ih zaprl, zato smo šle še naprej. Šle smo pa v enga diskača v Sohu. Tam mi ni blo preveč všeč... Notri je blo 90% moških (in ne, ni bil gej bar), ki so bli še kar predrzni in tko... Pa še smrtna gužva je bla, tko da sploh nisi mogu neki velik plesat.
Sreda, nič posebnega... Šla sem na faks ene papirje urejat. Zvečer bla doma in prala cote...
V četrtek sem se šla zjutraj registrirat k zdravniku. Izpolniti sem morala nek obrazec in sem pozabla napisat, kje sem se rodila... In me tista ženska, kateri sem oddala obrazec tko vpraša, kje sem se rodila. In jst rečem: in Slovenia. Pa ona reče: yeah, but where is that, in which countrey, Russia? In jst tko: Slovenia is a countrey! In ona men: I'm sorry, I never heard for this place before. Mislim!! Baba glupa! Ne bi rekla, da ne bi bla evropejka, ampak je!
No, pol zvečer smo pa šle spet mal ven. Tokrat mi je blo bol fajn. Šle smo v en barčič, kjer so mel karaoke in je blo še kar zabavno. Bol tko na izi, dal se je plesat, lahk si sedel, mel so celo zuni za sedet... Kul.
Žal tokrat nimam nobenih slik, ker nisem mela fotoaparata s sabo...
Lahk bi mi tud ve kaj napisale, kaj kaj delate. Mene tud zanima :)

Nedelja, ponedeljek in torek

Ne ljubi se mi vsak dan posebej pisat, zato zdaj poročam za nedeljo in ponedeljek naenkrat. V nedeljo sem šla peš naokoli, malo obnovit turistične zanimivosti in sprobat peš pot do faksa. Cel dan sem hodila na okoli, kar je bilo precej naporno. Do faksa imam kar daleč, če v prvo najdem pravo pot, je cca. 45/50 min. Šla sem do Westminster Abbey-ja, do Big Bena, skozi St. James park do Buckinghamske palače, pa do Picadilly cicrus-a, pa po Oxford Street-u... Res sem se hotla po vsej tej turi nekam vsedit, spit kavo in enga skadit, ampak angleži ne poznajo kavarniške kulture, kakor jo mi. Redko se družijo v kavarnah in redko imajo kavarne sploh kaj veliko miz (ponavadi 3-4), sploh pa je težko najti kavarno, da imela mize zunaj, če pa že so, so braz pepelnikov! Ja, angleži skoraj vedno vzamejo coffee to go in to za njih ni tek družabni dogodek. Torej z uživanjem ob kavi ni bilo nič. Na poti domov sem zavila tudi v Soho. Ta predel je znan po gej barih, transvestitih, klubih in da imajo znotraj predela kitajci svoj China Town. Naletela sem na nekakšen gej parade sklepam, ker so bili samo deci z roza baloni. Je bilo še kar zanimivo za vidit :)  Zvečer sem v kuhinji srečala mojo sosedo španko (s katero se trenutno najbolj razumem) in me je povabila, da greva jutri v Camden Town, ki je na severnem delu centralnega Londona.

No, v ponedeljek sva s španko torej šli v Camden Town, kar je bila res zanimiva izkušnja. Ta predel je znan po svoji alternativnosti, alternativni modi, itd. Trgovine so stillu primerne. Od punk trgovin, do dominatrix stila (samo črno usnje), do punčkastih in kan kan oblekic. Res idealno, če iščeš kostum za maškare :) Tam sva se srečale še s 3 drugimi puncami, ki jih španka že pozna. Bilo je res luštno popoldne in Camden Town je res zanimiv. Fascinirale so me tudi zanimive hiše. Boste vidli na slikah, zakaj... Zvečer je bil traffic light party (saj veste: če si v rdeče oblečen-zaseden, rumeno-tm tm, zeleno-prost), ampak nisem šla, ker sem bila zelo zmatrana od celodnevne hoje.

Danes (torek) še nisem šla nikamor, ker sem se odločila poštimati logistične zadeve, npr. kdaj se bom šla registrirat k zdravniku, kam moram it, zdravstveno zavarovanje, razna potrdila iz faksa... Tako, da se mi ni še nič zanimivega zgodilo. Danes je smrkci party, sicer bi zlo rada šla kej ven, ampak se mi gre na živce, da mora biti zmeraj neka tematika. Ne ljubi se mi zdaj iskati kostuma za smrkce. Tako, da še ne vem, če bom šla.

Nedelja, ponedeljek in torek

Ne ljubi se mi vsak dan posebej pisat, zato zdaj poročam za nedeljo in ponedeljek naenkrat. V nedeljo sem šla peš naokoli, malo obnovit turistične zanimivosti in sprobat peš pot do faksa. Cel dan sem hodila na okoli, kar je bilo precej naporno. Do faksa imam kar daleč, če v prvo najdem pravo pot, je cca. 45/50 min. Šla sem do Westminster Abbey-ja, do Big Bena, skozi St. James park do Buckinghamske palače, pa do Picadilly cicrus-a, pa po Oxford Street-u... Res sem se hotla po vsej tej turi nekam vsedit, spit kavo in enga skadit, ampak angleži ne poznajo kavarniške kulture, kakor jo mi. Redko se družijo v kavarnah in redko imajo kavarne sploh kaj veliko miz (ponavadi 3-4), sploh pa je težko najti kavarno, da imela mize zunaj, če pa že so, so braz pepelnikov! Ja, angleži skoraj vedno vzamejo coffee to go in to za njih ni tek družabni dogodek. Torej z uživanjem ob kavi ni bilo nič. Na poti domov sem zavila tudi v Soho. Ta predel je znan po gej barih, transvestitih, klubih in da imajo znotraj predela kitajci svoj China Town. Naletela sem na nekakšen gej parade sklepam, ker so bili samo deci z roza baloni. Je bilo še kar zanimivo za vidit :)  Zvečer sem v kuhinji srečala mojo sosedo španko (s katero se trenutno najbolj razumem) in me je povabila, da greva jutri v Camden Town, ki je na severnem delu centralnega Londona.

No, v ponedeljek sva s španko torej šli v Camden Town, kar je bila res zanimiva izkušnja. Ta predel je znan po svoji alternativnosti, alternativni modi, itd. Trgovine so stillu primerne. Od punk trgovin, do dominatrix stila (samo črno usnje), do punčkastih in kan kan oblekic. Res idealno, če iščeš kostum za maškare :) Tam sva se srečale še s 3 drugimi puncami, ki jih španka že pozna. Bilo je res luštno popoldne in Camden Town je res zanimiv. Fascinirale so me tudi zanimive hiše. Boste vidli na slikah, zakaj... Zvečer je bil traffic light party (saj veste: če si v rdeče oblečen-zaseden, rumeno-tm tm, zeleno-prost), ampak nisem šla, ker sem bila zelo zmatrana od celodnevne hoje.

Danes (torek) še nisem šla nikamor, ker sem se odločila poštimati logistične zadeve, npr. kdaj se bom šla registrirat k zdravniku, kam moram it, zdravstveno zavarovanje, razna potrdila iz faksa... Tako, da se mi ni še nič zanimivega zgodilo. Danes je smrkci party, sicer bi zlo rada šla kej ven, ampak se mi gre na živce, da mora biti zmeraj neka tematika. Ne ljubi se mi zdaj iskati kostuma za smrkce. Tako, da še ne vem, če bom šla.

Sobota

Torej, v soboto sem se morala z mojimi težkimi kufri nekako priti do sobe, kjer živim zdaj. V petek zvečer sem rezervirala taksi prek mail-a (25 funtov za 3km!). V soboto dopoldne sem se odjavila iz hostla in spredaj čakala taksi. A taksita nema. Mimo se jih je peljalo 50, ampak noben ustavil. Pa pride en tip ven in se začnema pogovarjat. Pravi, da je iz Nove Zelandije in da je prišel, da bo potoval po Evropi 2 leti. Govoriva o tem, kako je tukaj vse drago in mu povem, koliko naj bi dala za taksi. In je bil tako prijazen, da se je ponudil, da mi pomaga nesti kovčke do sobe, da bova šla s podzemno, ker je veliko ceneje. In ker taksita ni blo, sem rekla v redu. Sva prišla do študentskega doma, sem se prijavila in sva šla potem še na kosilo. Bil je najbolj prijazen človek, ki sem ga spoznala do zdaj.
Glede sobe... Dom je res v lepi ulici, taki tipično angleški, zelo mirni, čist zraven Westminsterske katedrale (to ni Westminster Abbey, je pa blizu). Ampak notri je pa vse zelo starinsko. Soba je majhna, mrzla in z visokim stropom (kar najbolj sovražim). Zdaj izgleda še zelo depresivno, ker je preveč prazna. Jo moram malo opremit in polepit stene (ampak to bom potem, ko bom ziher vedla, če ostanem tu). Najboljši pa je moj razgled. 3m pred oknom imam opečnat zid! :( In okno se odpre samo 10cm, kao zaradi varnosti. To mi res ni kul.
No, in še to. V petek zvečer sem šla še 1x brat o tem domu, da ne bom kaj pomembnega spregledala. In je pisalo, da ne dobiš posteljnine (to sem sicer vedla) in je bil zraven en link, da jo lahko naročiš prek spleta. In jaz sem jo itak naročila, plačala 40 funtov, ker me je blo strah, da bo ful draga če jo kje drugje kupim. Ampak, ker je bil petek zvečer in ker pošte ne dobiš v enem dnevu, sem bila brez. Pridem v dom in vidim, da tukaj prodajajo enake pakete za 20 funtov! In sem bla tako jezna!!! No in včeraj sem probala spati brez (v 2eh pižamah, flisu in volnenih štumfih), ampak je tako hudičevo mrzlo, da sem jo šla danes kupit, nisem zdržala. Posteljnina, ki sem jo kupila tukaj v študencu pa je taka, kot bi bla samo za 1x uporabo. Kovter čisto tanek, povšter čist majhni, prevleke čist tanke, in vse zgleda tako, da če bi dala v pralni stroj, bi vse skupaj razpadlo.

Res se mi ne da tako podrobno pisat... Naslednje stvari: bil je požarni alarm, sem stala na glavni cesti v copatih in roza pižami (edina!!!!!), tam nas je ena povabla, naj pridemo zvečer v skupno sobo se mal podružit. In sem šla in spoznala nekaj sosedov iz najrazličnejših držav. To je to.