Sobota

Torej, v soboto sem se morala z mojimi težkimi kufri nekako priti do sobe, kjer živim zdaj. V petek zvečer sem rezervirala taksi prek mail-a (25 funtov za 3km!). V soboto dopoldne sem se odjavila iz hostla in spredaj čakala taksi. A taksita nema. Mimo se jih je peljalo 50, ampak noben ustavil. Pa pride en tip ven in se začnema pogovarjat. Pravi, da je iz Nove Zelandije in da je prišel, da bo potoval po Evropi 2 leti. Govoriva o tem, kako je tukaj vse drago in mu povem, koliko naj bi dala za taksi. In je bil tako prijazen, da se je ponudil, da mi pomaga nesti kovčke do sobe, da bova šla s podzemno, ker je veliko ceneje. In ker taksita ni blo, sem rekla v redu. Sva prišla do študentskega doma, sem se prijavila in sva šla potem še na kosilo. Bil je najbolj prijazen človek, ki sem ga spoznala do zdaj.
Glede sobe... Dom je res v lepi ulici, taki tipično angleški, zelo mirni, čist zraven Westminsterske katedrale (to ni Westminster Abbey, je pa blizu). Ampak notri je pa vse zelo starinsko. Soba je majhna, mrzla in z visokim stropom (kar najbolj sovražim). Zdaj izgleda še zelo depresivno, ker je preveč prazna. Jo moram malo opremit in polepit stene (ampak to bom potem, ko bom ziher vedla, če ostanem tu). Najboljši pa je moj razgled. 3m pred oknom imam opečnat zid! :( In okno se odpre samo 10cm, kao zaradi varnosti. To mi res ni kul.
No, in še to. V petek zvečer sem šla še 1x brat o tem domu, da ne bom kaj pomembnega spregledala. In je pisalo, da ne dobiš posteljnine (to sem sicer vedla) in je bil zraven en link, da jo lahko naročiš prek spleta. In jaz sem jo itak naročila, plačala 40 funtov, ker me je blo strah, da bo ful draga če jo kje drugje kupim. Ampak, ker je bil petek zvečer in ker pošte ne dobiš v enem dnevu, sem bila brez. Pridem v dom in vidim, da tukaj prodajajo enake pakete za 20 funtov! In sem bla tako jezna!!! No in včeraj sem probala spati brez (v 2eh pižamah, flisu in volnenih štumfih), ampak je tako hudičevo mrzlo, da sem jo šla danes kupit, nisem zdržala. Posteljnina, ki sem jo kupila tukaj v študencu pa je taka, kot bi bla samo za 1x uporabo. Kovter čisto tanek, povšter čist majhni, prevleke čist tanke, in vse zgleda tako, da če bi dala v pralni stroj, bi vse skupaj razpadlo.

Res se mi ne da tako podrobno pisat... Naslednje stvari: bil je požarni alarm, sem stala na glavni cesti v copatih in roza pižami (edina!!!!!), tam nas je ena povabla, naj pridemo zvečer v skupno sobo se mal podružit. In sem šla in spoznala nekaj sosedov iz najrazličnejših držav. To je to.